Društvo Heraldica Slovenica je med 11. in 15. julijem 2022 v Ljubljani organiziralo vsebinsko bogat in odmeven mednarodni zastavoslovni kongres ICV 29. Mednarodni kongresi zastavoslovja so organizirani na vsaki dve leti že od leta 1967 in predstavljajo vodilni forum za izmenjavo idej in informacij o zastavah, simbolih in sorodni materialni kulturi ter nam pomagajo razumeti in razložiti kulturno, družbeno in politično organizacijo družbe, nekoč in danes.
»Zgodbe zastav držav sveta so najboljše in najlepše, če jih pripovedujejo veliki poznavalci z bogatim znanjem in nalezljivo strastjo.«
Društvo Heraldica Slovenica je 20. aprila 2023 pridobilo status nevladne organizacije v javnem interesu na področju raziskovalne dejavnosti.
Društvo ima sicer že od leta 2018 status nevladne organizacije na področju kulturne dejavnosti, sedaj pa je matično Ministrstvo za kulturo na podlagi pozitivnega mnenja Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije v postopku, ki ga je sprožilo društvo, ugotovilo, da društvo izpolnjuje tudi vse pogoje za status nevladne organizacije na področju raziskovalne dejavnosti.
Društvo je bilo ustanovljeno 10. julija 1991 leta z nazivom Slovenski ščit (grboslovno, zastavoslovno in rodoslovno društvo) in bilo kmalu vključeno tudi v sorodne stanovske in mednarodne organizacije. Namen društva je združevanje tistih državljanov, ki jih druži zanimanje za slovensko grboslovje, zastavoslovje, rodoslovje, sfragistiko, faleristiko, onomastiko, arhontologijo, nobilistiko, insigniologijo in ikonologijo.
Zaradi naglega razvoja društvenih dejavnosti in nastopa v mednarodnih združenjih smo bili leta 1994 prisiljeni spremeniti ime društva iz Slovenski ščit v HGV društvo Heraldica Slovenica.
Leta 1998 smo izdali knjigo z naslovom Zgodovina grba mesta Ljubljana avtorjev dr. Boža Otorepca in F. Valta Jurečiča. Istega leta smo izdali tudi prvo številko glasila Heraldica Slovenica, leta 2005 pa s pomočjo slovenskih občin knjigo Osnove heraldike in istovetnostni simboli slovenskih občin.
V počastitev stopetdesete obletnice prvega izobešanja slovenske zastave smo 7. aprila 1998 z vsemi vojaškimi častmi priredili svečanost v geometričnem središču GEOSS v Spodnji Slivni pri Vačah. Od tedaj naprej tam vsako leto organiziramo slovesnost prvo nedeljo po sedmem aprilu, kar je postalo že tradicionalno. Dan slovenske zastave je spomin na 7. april 1848, ko je slovenski domoljub Lovro Toman prvič izobesil slovensko zastavo na Wolfovi 8 v Ljubljani.
Društvo je tudi avtor številnih lokalnih grbov in drugih simbolov, na primer simbola boja proti koronavirusu, spominskega znaka »Za požrtvovalnost v boju proti COVID-19«, uradnega simbola ob 30-letnici Slovenije in predlogov grbov in zastav bodočih slovenskih pokrajin.
