Ker obstaja veliko zanimanja glede pravilne podobe zastave Slovenije v načinu navpičnega izobešanja, podajamo strokovno mnenje glede zastavoslovne ustreznosti lege samega grba na zastavi.
V uvodu naj pojasnimo, da veljavna slovenska zakonodaja (Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi in Ustava Republike Slovenije) definira zastavo Slovenije z naslednjimi osnovnimi kriteriji, ki jih upoštevamo pri nameščanju:
6. člen
Zastava Slovenije je belo-modro-rdeča slovenska narodna zastava z grbom Slovenije. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Barve zastave gredo po vrstnem redu: bela, modra, rdeča. Vsaka barva zavzema po širini tretjino prostora zastave. Grb je v levem gornjem delu zastave tako, da sega z eno polovico v belo polje, z drugo pa v modro.
2. člen
Grb, zastava in himna se smejo uporabljati le v obliki in z vsebino, ki sta določeni v ustavi Republike Slovenije in v tem zakonu ter na način, ki je določen s tem zakonom.
17. člen
Če je zastava izobešena na drogu, morajo biti barve zastave razporejene od zgoraj navzdol po temle vrstnem redu: bela, modra, rdeča; grb mora biti, gledano od spredaj, na levi strani zastave v levem zgornjem delu.
Iz navedenega izhaja, da smemo v Sloveniji uporabljati obliko državne zastave izključno na način, da je razmerje med širino in dolžino zastave 1:2 ter da je na drogu izobešena vodoravno oziroma da je nameščena ob drog s krajšo stranico, pri čemer je lahko drog navpičen ali pa nagnjen pod kotom manj kot 90° od navpičnice. Bela barva mora biti vedno na vrhu.
Iz navedenega tudi izhaja, da je razmerje stranic zastave, ki bi ne bilo v razmerju 1:2, v nasprotju z ustavo. Sem sodi tudi navpično izobešanje ob drogu, ki je z zakonom prepovedano. Zastave Slovenije torej ne smemo namestiti v načinu navpičnega izobešanja, t. j. ob drog z njeno daljšo stranico (ob beli ali rdeči barvni progi).
Vsemu naštetemu navkljub, najdemo v Sloveniji zelo veliko izobešenih zastav, ki kršijo zgoraj navedeno relevantno zakonodajo. Največkrat pred vzgojno-izobraževalnimi zavodi, občinami ter podjetji.
Srednjeevropski narodi še iz obdobja začetkov uporabe modernih zastav, t. j. 19. stoletja, zelo radi posegajo po visokih in dolgih zastavah, ki so izobešene navpično. Takšno navado smo ohranjali tudi v Sloveniji do osamosvojitve, leta 1994 pa smo tak način izobešanja za zastavo Slovenije z zakonom prepovedali. S to skrajno nenavadno potezo smo zakonsko posegli v tradicijo, ki se - ne glede na veljavno zakonodajo - ohranja dalje tako v tujini kot tudi pri nas. Med ostalimi srednjeevropskimi državami se tradicija nadaljuje in še zlasti Nemčija zelo rada daje prednost navpično nameščenim zastavam pred vodoravnimi, kar lahko pogosto opazimo na mednarodnih prireditvah.
V grboslovju velja, da če je grb v javnosti nameščen leže oziroma leži, nosi negativno sporočilo kapitulacije ali smrti njegovega lastnika. Če torej zastava vsebuje tudi grb, kar velja za zastavo Slovenije, mora biti le-ta upodobljen pokončno, sicer nosi omenjeno negativno sporočilo. In tega se Nemci zavedajo, zato sami priredijo zastavo tako, da je grb vedno pokončen. Tako naredijo z vsemi zastavami, ne glede na državo. S tem tudi pokažejo, kako se po tradiciji ravna spoštljivo z državnim simbolom in dejansko grbu Slovenije izkažejo čast, ki mu gre.
Je torej nemško izobešanje v nasprotju s slovensko zakonodajo? Je. Ne glede na to, pa gre vseeno za izobešanje, ki je primernejše od tistega, ki ga pogosto najdemo v Sloveniji (t. j. od navpičnega izobešanja zastave z ležečim grbom), hkrati pa se moramo tudi zavedati, da slovenski zakoni v tujini ne veljajo. Je torej Nemčija spremenila podobo zastave Slovenije? Ne, le priredila jo je v skladu z mednarodno uveljavljenimi grboslovnimi in zastavoslovnimi pravili za pravilno navpično izobešanje. Lahko bi rekli, da nam je prijazno naredila uslugo.
Ker je Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi slab in sploh ne predvideva tradicionalnega navpičnega izobešanja, še manj pa ustrezne rotacije grba v pokončno lego pri takem početju ter je v tem smislu docela nedorečen, smo v Društvu Heraldica Slovenica že pred časom pripravili predlog novega zakona o državnih simbolih, ki je priročnejši in pokriva tudi to področje. Upamo, da nam ga bo v prihodnosti uspelo tudi uveljaviti.
Izvršilni odbor Društva Heraldica Slovenica
Mnenje pripravil predsednik Aleksander Hribovšek
Po slovenski zakonodaji pravilno izobešena zastava Slovenije (leva), po slovenski zakonodaji nepravilno izobešena zastava, vendar pravilna glede na zastavoslovno stroko (srednja) ter po slovenski zakonodaji in zastavoslovno nepravilno izobešena zastava (desna).