21. oktober 2025
21. oktobra 2025 smo člani društva obiskali Narodno in univerzitetno knjižnico in si ogledali razstavo Forma perennis, Jože Plečnik – grafični oblikovalec. Po njej nas je vodil avtor razstave Andrej Hrausky.
Arhitektura najpomembnejšega slovenskega arhitekta je svetovno priznana in z njo se ukvarjajo številni pisci in kritiki. Vemo, da ga ni zanimala le arhitektura, temveč tudi risba, oblikovanje in s tem povezan razvoj umetnih obrti. To ni naključje, saj je bilo ob koncu 19. stoletja, ko je Jože Plečnik prišel na Dunaj, aktualno gibanje Arts and Crafts. Izhajalo je iz Velike Britanije in se je zavzemalo za ohranjanje tradicionalnih obrti in njihovo tesno povezavo z umetnostjo. Tudi dunajska secesija, ki ji je pripadal tudi Plečnik, je izhajala iz podobnih izhodišč.
Plečnik se je posvečal ohranitvi domače obrtne tradicije, od obdelave lesa, kamna, umetnega kovaštva, rezbarstva ter pasarstva, in jo s pridom vključeval v svoje arhitekturne projekte. Posegel je tudi na področje grafičnega oblikovanja, ki pri nas ni imelo prave tradicije, saj se je pričelo razvijati šele s književnimi izdajami slovenske moderne. Ko se je leta 1921 vrnil v Ljubljano, sta ga k sodelovanju povabila Fran Saleški Finžgar in France Stele. Nastalo je plodno sodelovanje, ki je prenovilo naše knjižno oblikovanje. V nasprotju s slikarji, ki so knjige bogatili s svojimi ilustracijami, je Plečnik tiskovine oblikoval »tektonsko«, kjer že kompozicija različnih črk in postavitev stavka ustvarja prepričljivo grafično rešitev.
Številni poznajo njegovi knjigi Architectura perennis in Napori, a verjetno bolj zaradi objavljenih arhitekturnih načrtov, kot pa zaradi odlične grafične podobe. Nekateri občudujejo tudi Finžgarjevo Makalonco in morda še katero od knjig, ki jih je oblikoval. Pravi pomen Plečnika kot grafičnega oblikovalca pa je danes večinoma prezrt. K temu je pripomogel tudi sam, saj se ni želel izpostavljati kot avtor. Prepričan je bil, da mora vsako avtorsko delo samostojno prepričati s svojo kvaliteto, ne pa vzbujati pozornosti z imenom uveljavljenega avtorja.
Ogled NUK smo nadaljevali v čitalnici rokopisne zbirke, kjer nam je vodja oddelka knjižničnih zbirk Matjaž Lulik predstavil zgodovino knjižnice ter omogočil vpogled v eminentno gradivo s poudarkom na heraldičnih vsebinah. Med drugim smo si ogledali almanah z grbi beneških družin iz začetka 15. stoletja (Chronica de la nobel cita Uenexia) ter Bohoričeve Zimske urice s koloriranimi grbi dežele Kranjske, Štajerske in Koroške. In mnoge druge.
