Vas je kdaj zanimalo kako smo med procesom osamosvajanja sprejemali državne simbole, kaj je bil vzrok, da smo izbrali prav te in kako je potekalo delo podkomisije za določitev simbolov Republike Slovenije spomladi 1991?
Vabljeni na predavanje takratnega člana ustavne komisije in predsednika podkomisije za določitev simbolov Republike Slovenije Zvoneta Žagarja, ki nam bo predstavil postopek sprejemanja državnih simbolov v zadnjih tednih pred osamosvojitvijo.
Zvone Žagar je bil delegat Družbeno političnega zbora Skupščine Republike Slovenije prvega sklica prvih večstrankarskih volitev v Sloveniji po II. svetovni vojni. Poleg dela v Ustavni komisiji je bil, kot edini politik, tudi član skupine za pripravo novih bankovcev in kovancev pri Banki Slovenije, predlagatelj novih avtomobilskih tablic, sodeloval je pri kreiranju novih policijskih oznak in bil aktiven pri različnih akcijah Demosovega poslanskega kluba. Že vseskozi se posveča podjetništvu, morju in jadranju, v zadnjih letih pa tudi Rotarijstvu.
Mnogokrat se pritožujemo, da je nastanek simbolov naše države preslabo raziskan oziroma dokumentiran. Predavanje, ki je potekalo v Mestnem muzeju Ljubljana, je bila tako edinstvena priložnost, da se razrešijo miti, polresnice in neresnice, ki se vijejo okoli nastanka naših simbolov. Predavatelj Zvone Žagar je bil član ustavne komisije in predsednik podkomisije za določitev simbolov Republike Slovenije. Predstavil je postopek sprejemanja državnih simbolov v zadnjih tednih pred osamosvojitvijo in odgovoril na številna vprašanja poslušalcev. Glede na dejstvo, da se po kratkem političnem udejstvovanju precej redko pojavlja v javnosti, je bilo to predavanje ena redkih priložnosti za vpogled v ta del zgodovine naših simbolov.
Izvedeli smo kako smo med procesom osamosvajanja sprejemali državne simbole, kaj je bil vzrok, da smo izbrali prav te in kako je potekalo delo podkomisije za določitev simbolov. V komisijah in na sestankih niso veliko upoštevali simbolike in njenega pomena. Žagar se je sam zavzel za to, kot pravi zaradi ljubezen do likovne umetnosti. Stroka ni bila upoštevana. Ne heraldična in ne umetnostna.
Naloga podskupine je bila določiti simbole. Njena člana sta bila tudi zgodovinarja Božo Otorepec in Bogo Grafenauer. Videli smo štiri dela, ki so v največji meri ustrezala predpisanim kriterijem in so bile izbrane na natečaju spomladi 1991. Obrazložena je bila tudi kasnejša obravnava dopolnjenega natečajnega dela Marka Pogačnika v povezavi s predlogom amandmaja 100 k ustavi Republike Slovenije. Komisija torej ni odločala in odločila glede finalnega izbora, ampak se je nekdo odločil namesto nje. Potem so jih začela razna društva in sekretariati preko razno civilnih pobud začeli nagovarjati, naj to rešujejo celostno. Tako pa ni šlo. Vsi, ki so takrat v heraldiki kaj pomenili, so pošiljali predloge. Naprej Bučarju, on pa njemu. Žagar sam ni mogel nič odločati, lahko je samo dal na dnevni red. Društvo oblikovalcev je bilo sprva sovražno nastrojeno do dela komisije, umetnikom pa je bilo odsvetovano delo z ocenjevalno komisijo. Pred izborom so naredili svoj interni natečaj. Na razglas rezultatov pa so bili povabljeni tudi poslanci. Tudi podskupina ponudila nekaj rešitev tudi sama. Med njimi je bila zastava z navpičnimi progami. Žal ta odličen predlog ni bil upoštevan.
Izredno zanimiv je tudi podatek, zakaj so grb dodali na zastavo? Zastavo so želeli sprva brez grba, Ciril Ribičič pa je zahteval, da mora biti nekaj na zastavi. Slednji naj bi domnevno to zahteval zaradi podobnosti z domobransko zastavo, ne glede na to, da gre za slovensko narodno zastavo.
Zvone Žagar je predstavil tudi predlog za registrske tablice iz leta 1991. Podskupina je za Celje, Ljubljano in Maribor predlagala enočrkovne oznake C, L in M. Tablice bi poleg registrskih oznak vsebovale zapis o posameznem mestu, nosilcu registrske oznake. Žagar je oblikoval tudi posebno obliko črk in številk. Tablice v tej obliki niso bile sprejete, a je MNZ nekatere rešitve (občinski grbi, zelena obroba) uporabil pri novih tablicah.
Posnetek predavanja