Maja letos smo lahko spremljali kronanje britanskega kralja Karla III. Slovesen državniški in liturgični obred umestitve novega monarha, ki je pozornost svetovne javnosti pritegnil tako s pompom in bliščem kot s svojim več kot tisočletnim izročilom, je tudi dobra iztočnica za pogled na podobne umestitvene obrede v slovenski zgodovini. Poleg dveh kanoničnih kronanj marijanskih podob – v Gorici leta 1717 in na Brezjah leta 1907 – se je v slovenski zgodovinski spomin zapisalo zlasti ustoličevanje koroških vojvod, ki je do leta 1414 potekalo v slovenskem jeziku. Slovenska zgodovina pa pozna tudi dedno poklonitev, poseben obred, ki je združeval slovesno umestitev novega vladarja in obnovitev stanovske »ustave« oziroma deželnih privilegijev. Čeprav je po razpadu Habsburške monarhije spomin nanje zbledel, dedne poklonitve zaradi svojega pravnega pomena, ceremoniala, blišča in materialne zapuščine predstavljajo zelo zanimivo poglavje zgodovine. Predavanje je posvečeno dednim poklonitvam kranjskih deželnih stanov, ki so do leta 1728 potekale v deželni prestolnici Ljubljani.
Dr. Vanja Kočevar je znanstveni sodelavec Zgodovinskega inštitua Milka Kosa ZRC SAZU in se ukvarja s politično zgodovino slovenskega etničnega prostora v zgodnjem novem veku s poudarkom na vojvodini Kranjski ter preučevanjem simbolne komunikacije in političnih ritualov na primeru kranjskih deželnih zborov in dednih poklonitev. Posveča se tudi raziskovanju političnih vidikov protireformacije in katoliške obnove na prelomu 16. in 17. stoletja ter razvoju kolektivnih identitet na Slovenskem pred pojavom narodnih gibanj.
Avtor je v izredno zanimivem in izčrpnem predavanju obdelal zgodovino kranjskih dednih poklonitev, t.j. rituala, ki je v slovenskem zgodovinopisju doslej bilo precej zapostavljeno. Strukturo predavanja je razdelil na več poglavij, in sicer je v uvodu pojasnil razliko med kronanjem in dednimi poklonitvami, v nadaljevanju pa opisal vlogo deželnih ročinov pri samem dogodku, predstavil »idealni« tip dedne poklonitve, se sprehodil skozi zgodovino dednih poklonitev kranjskih deželnih stanov, se posebej natančno posvetil zadnji dedni poklonitvi Karlu VI. leta 1728 v Ljubljani ter na koncu obdelal še heraldične vidike dednih poklonitev. Tako smo npr. izvedeli zakaj Kranjska ni imela svoje deželne vojvodske krone oz. koroneta, komu na čast je bil izdelan dvoglavi orel, ki je še dolga leta krasil mestno hišo, kje se je nahaja edina freska upodobitve dedne poklonitve na Kranjskem, s kakšnimi ladjami so vozili Karla VI. po Ljubljanici, kje se dedne poklonitve izvajajo še danes in zakaj je ta ritual prenehal obstajali.
Predavatelj je pokazal zelo veliko poznavanje splošnih političnih in drugih zgodovinskih okoliščin v katerih so se poklonitve odvijale ter same rituale umestil v politični kontekst tistega časa ter pokazal, kako so bile simbolične geste tudi izrazi dejanskih razmerij moči med vladarjem in plemstvom. Za članstvo našega društva so bile še posebej zanimive omembe grboslovnih in zastavoslovnih zanimivosti, ki so take poklonitve spremljale. Izjemna odlika predavatelja je bila v tem, da je temo, ki je na prvi pogled za laika nezanimivima, napravil za silno zanimivo tudi s pomočjo anekdot in zanimivih pripetljajev, ki so take dogodke spremljali, pri čemer so bili tudi taki vložki vedno podprti z zgodovinskimi viri. Tako smo npr. med drugim izvedeli, kateremu vladarju je putika preprečila, da bi se pokazal na Kranjskem, kakšnega vola so morali iz Loga vsakič oddati deželnoknežji kuhinji ter koliko litrov vina se je popilo iz fontane pripravljene posebej za to priložnost ob zadnji dedni poklonitvi.
Vsem, ki ste predavanje zamudili, toplo priporočamo ogled posnetka, hkrati pa v branje priporočamo avtorjev članek z naslovom »Ljubljana kot prizorišče dedne poklonitve cesarju Karlu VI. leta 1728 (Raba javnih prostorov za vladarsko inscenacijo na primeru kranjske prestolnice)«, ki obravnava dedno poklonitev, ki je bila na samem predavanju izčrpno predstavljena. Članek je dosegljiv na naslednji povezavi: https://kronika.zzds.si/kronika/article/view/4043.
Posnetek predavanja