Raziskave plemstva na Slovenskem so zelo napredovale. Toda ob eni doktorski disertaciji, več znanstvenih člankih in razpravah ter diplomskih delih ostaja tematika plemstva na območju Prekmurja v slovenskem zgodovinopisju še precej neznana. Namen predavanja je predstavitev plemstva v omenjenem prostoru: grbov, plemiških družin in vidnejših posameznikov, ki so živeli, delovali ali bili na kakšen drug način povezani s Prekmurjem. Predstavljene bodo tako visokoplemiške kot tudi nižjeplemiške družine, ki so bile pogosto slovenskega oziroma slovanskega porekla. Po koncu srednjega veka, v času katerega so se oblikovala velika zemljiška gospostva, sta 16. in 17. stoletje posameznikom prinesli priložnost za povzdig v plemiški stan predvsem na podlagi zaslug v protiosmanskih vojnah. V 18. stoletju pa so stopali v ospredje uradniki, ki so v deželi, v kateri je po dveh stoletjih nenehnih spopadov ponovno nastopil mir, želeli utrditi oblast tako vladarja kot večjih zemljiških posestnikov.
Gregor Kovač je na Tehnični univerzi v Gradcu (TU Graz) zaključil študij gospodarskega inženiringa. Poklicno se ukvarja s projektiranjem. Kljub študiju tehnike že dobro desetletje ljubiteljsko raziskuje plemstvo na območju Prekmurja. V središču njegovega zanimanja so grbi, genealogije, statusni položaj in življenjske navade predvsem nižjega plemstva. Je član Društva Heraldica Slovenica.
Grb grofa Krištofa Banffyja pl. Dolnjelendavskega iz listine, s katero mu je leta 1622 kralj Ferdinand II. podelil grofovski naziv.
(Madžarski državni arhiv HU MNL OL P 108 48 B 41 2)