Vljudno vabljeni na predavanje, posvečeno raziskovanju srednjeveške mestne zgodovine v luči tedanjih pečatov
Preučevanje pečatov je ključnega pomena za raziskovanje srednjega veka. Fenomen pečatenja, ki se je pojavil nekje v 11. stoletju v zahodni Evropi in se je kasneje razširil še na preostale dele Evrope, je namreč tesno povezan z idejo srednjeveške definicije identitete. Pečat je imel za posameznika, mestno skupnost ali institucijo izjemen pomen. Lastnik pečata je postal pravna oseba in s njim demonstriral svoj status v družbi. Na ta način je njegova sporočilnost sredstvo samoizražanja. Pečat lahko raziskovalcu pokaže, kako se je lastnik pečata dojemal in s tem prinaša novo dimenzijo zgodovine takratnega časa.
Mag. Dejan Juhart, kustos v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je v letu 2021 magistriral z delom Grbi plemiških rodbin na Spodnjem Štajerskem v prvem stoletju habsburške nadoblasti. V letu 2024 je skupaj z dr. Martinom Beletom objavil zanimiv članek z naslovom Primerjava pečatov celinskih in primorskih mest na Slovenskem v srednjem veku, v katerem je razglabljal o kontinuiteti mestnih grbov, ki se pojavljajo na pečatih od srednjega veka do danes. Trenutno se ukvarja s pečati povezanimi z mestom Maribor in iskanjem identitete mesta preko pečatov.
Pečat Maribora