4. avgust 2026
Član društva Matija Kenda je med svojim dopustniškim bivanjem v Gruziji izkoristil priložnost za strokovni obisk gruzijske državne institucije, pristojne za področje državnih simbolov in heraldike Oddelka za državne simbole in heraldiko (სახელმწიფო სიმბოლიკისა და ჰერალდიკის დეპარტამენტი). Obisk je bil namenjen predvsem spoznavanju institucionalne ureditve heraldike in veksilologije v Gruziji, izmenjavi strokovnih izkušenj ter primerjavi z ureditvijo tega področja v Sloveniji.
Gruzija predstavlja posebno redek in zanimiv primer države, v kateri je področje državne heraldike sistemsko urejeno v okviru državnih institucij. Temelji današnje ureditve segajo v obdobje po obnovitvi gruzijske neodvisnosti leta 1991, ko se je pojavila potreba po ponovni vzpostavitvi strokovnega in institucionalnega sistema za obravnavo državnih simbolov. Po več različnih komisijah in delovnih skupinah je bil leta 2008 pri Parlamentu Gruzije ustanovljen Državni svet za heraldiko kot stalni organ za oblikovanje in izvajanje enotne državne politike na področju heraldike ter urejanje vprašanj, povezanih z državnimi simboli. Do marca 2025 je na tem področju deloval pri Parlamentu Gruzije. Z reformo, ki je začela veljati 10. marca 2025, pa je bil preoblikovan v Oddelek za državne simbole in heraldiko Gruzije, javnopravno pravno osebo (LEPL) pri Vladi Gruzije. Gruzija je tako obstoječo parlamentarno heraldično institucijo reorganizirala v specializirano državno upravo pri vladi, s čimer je področje dobilo izrazitejšo vlogo v izvršilni oblasti, oddelku pa širši in neposrednejši okvir pristojnosti ter možnosti za sodelovanje z državnimi organi in lokalnimi skupnostmi.
Njegova pristojnost je precej širša od zgolj oblikovanja državnega grba in zastave, ki ga je oblikoval trenutni predsednik oddelka Mamuka Gongadze. Po gruzijski zakonodaji Svet pripravlja predloge glede državnih simbolov in njihove uporabe ter sodeluje pri oblikovanju simbolov državnih in lokalnih enot. Pri tem sodeluje tudi pri določanju pravil njihove uporabe in pripravlja strokovna priporočila. To pomeni, da ima država pomembno vlogo tudi pri razvoju lokalne, predvsem občinske heraldike.
Pomemben del njegovega delovanja predstavlja tudi heraldična strokovna presoja. Institucija sodeluje pri oblikovanju heraldičnih znamenj državnih organov, vojaških in posebnih državnih služb, uniform, odlikovanj ter sistemov zastav in emblemov. Prav tako pripravlja strokovna mnenja o njihovi vsebini in načinu uporabe ter sodeluje pri določanju pravil za uporabo državnih in drugih heraldičnih simbolov ob državnih slovesnostih, uradnih dogodkih in vojaških paradah.
Posebej zanimiva je registrska in dokumentacijska funkcija. Svet vodi register državnih simbolov in simbolov državnega pomena, v katerem se poleg samih simbolov evidentirajo tudi njihovi opisi, tehnični podatki, podatki o izdelanih primerkih in druge pomembne informacije. Takšna ureditev omogoča sistematično evidentiranje uradnih simbolov ter zagotavlja strokovno in pravno sledljivost njihovega nastanka, potrditve in uporabe.
Institucija ima poleg upravnih in strokovnih tudi raziskovalno, izobraževalno in kulturno poslanstvo. Med njene naloge sodijo raziskovanje zgodovinskega gradiva s področja heraldike v Gruziji in tujini, zbiranje heraldičnih podob in simbolov zgodovinskega, kulturnega ali državnega pomena, priprava razstav, seminarjev in konferenc ter izdajanje strokovne literature. Posebna pozornost je namenjena tudi popularizaciji državnih simbolov in širjenju državljanske izobrazbe o heraldiki.
Zanimiva je tudi notranja organizacija institucije. Oddelek ima oblikovalsko in administrativno službo, pri čemer oblikovalski del ni omejen zgolj na grafično izvedbo simbolov. Njegove naloge vključujejo razvoj umetniških konceptov državnih in drugih heraldičnih znamenj, raziskovanje zgodovinskega gradiva, pripravo teoretičnih podlag, uredniško in založniško delo ter razvoj enotnih likovnih rešitev državnih simbolov.
Takšen model je z vidika sodobne heraldike posebej zanimiv, saj povezuje več področij, ki so pogosto razdrobljena med različne državne organe: heraldiko, veksilologijo, simbolno politiko države, oblikovanje uradnih insignij, ceremonial, dokumentiranje in register simbolov ter strokovno svetovanje javnim institucijam in lokalnim skupnostim. Gruzijski primer zato predstavlja zanimivo študijo institucionalizacije heraldike kot strokovnega področja javne uprave.
Obisk je predstavljal dragoceno priložnost za neposredno izmenjavo strokovnih izkušenj ter za vpogled v organizacijo in vsakodnevno delo institucije, ki ima pomembno vlogo pri oblikovanju, varovanju, dokumentiranju in promociji gruzijske simbolne dediščine. Posebna pozornost je bila namenjena postopkom nastajanja in potrjevanja občinskih simbolov, vodenju uradnega registra, strokovni presoji heraldičnih rešitev ter vlogi države pri zagotavljanju enotnih strokovnih standardov.
Gruzijski primer je še posebej zanimiv v luči dejstva, da je tudi Slovenija pred leti že naredila pomemben korak v smeri sistematične institucionalne ureditve tega področja. Pri Arhivu Republike Slovenije je leta 2008 delovala Komisija za presojo heraldične, veksilološke in sigilografske ustreznosti javnih simbolov, grbov, zastav, pečatov, žigov in štampiljk", ki je v okviru svojega dela pripravila strokovne temelje za presojo javnih simbolov ter Začasne minimalne zahteve slovenske heraldike, veksilologije in sigilografije. Namen takratne ureditve je bil med drugim zagotoviti strokovno presojo javnih simbolov pred njihovim vpisom v register ter vzpostaviti bolj sistematičen pristop k slovenski teritorialni heraldiki. Projekt pa se v nadaljnjih letih ni razvil v trajno in celovito institucionalno ureditev področja. Prav zato gruzijska izkušnja odpira zanimivo vprašanje, ali bi bilo smiselno te nekdanje strokovne temelje ponovno ovrednotiti in jih nadgraditi v sodobnejši institucionalni okvir – bodisi v obliki posebnega državnega oddelka oziroma službe za heraldiko in državne simbole bodisi vsaj stalne, ustrezno financirane in strokovno neodvisne medresorske komisije. Takšen organ bi lahko skrbel za strokovno presojo državnih in občinskih simbolov, razvoj in posodabljanje strokovnih standardov, vodenje oziroma strokovni nadzor nad registrom javnih simbolov, svetovanje državnim organom in občinam ter sistematično varovanje slovenske heraldične in veksilološke dediščine. Pri tem ne bi šlo za uvajanje povsem novega koncepta, temveč za nadaljevanje in nadgradnjo dela, ki je bilo v Sloveniji že zastavljeno, pri čemer bi lahko gruzijski model predstavljal pomemben vir primerov dobre prakse.
Obisk tako ni bil zgolj vljudnostno srečanje, temveč predvsem strokovna izmenjava in primer dobre prakse, ki lahko prispeva k razmisleku o nadaljnjem razvoju institucionalne heraldike in veksilologije v Sloveniji. Hkrati odpira možnosti za nadaljnje povezovanje med Heraldico Slovenico in gruzijskimi strokovnjaki ter za izmenjavo znanja, raziskav in izkušenj.
Heraldica Slovenica se ob tej priložnosti iskreno zahvaljuje vodstvu in zaposlenim za izjemno gostoljubje, prijazen sprejem, odprt strokovni dialog ter pripravljenost predstaviti svoje delo, pristojnosti, zbirke in delovne prostore. Takšna mednarodna srečanja pomembno prispevajo k povezovanju strokovnjakov, izmenjavi znanja ter nadaljnjemu razvoju heraldike in veksilologije kot pomembnih področij kulturne in zgodovinske dediščine.
Član Matija Kenda s sodelavci Oddelka za državne simbole in heraldiko v Gruziji
