Heraldično, genealoško in veksilološko društvo Heraldica Slovenica ∙ ustanovljeno leta 1991 ∙ The Heraldry Society of Slovenia ∙ Est. 1991

Aktualno

»Gospod ravnatelj, kdaj bomo pravilno izobesili zastavo pred našo šolo?« ali kako so se učenci na OŠ Gradec v Litiji spoznavali z grboslovjem in zastavoslovjem

11. 6. 2019
Avtor: Matija Kenda

Člani društva Heraldica Slovenica smo v sredo, 15. 5. 2019, obiskali OŠ Gradec v Litiji, kjer smo sodelovali pri zaključnem dogodku projekta Skriti pomeni simbolov, ki je na tej šoli potekal v šolskem letu 2018/2019. V projektu so se tekom šolskega leta učenci prek raznih aktivnosti v okviru pouka in pri različnih predmetih spoznavali z zgodovinskimi simboli in simboli Slovencev, pomenom posameznih simbolov v književnih in zgodovinskih delih, se učili kritičnega mišljenja, raziskovalnega dela ter prek njih razvijali pozitivna čustva in njihovo vrednotenje. Zaključek projekta sta bili naši predavanji na temo grboslovja in zastavoslovja skupaj z diskusijo, v kateri so sodelovali učenci in tudi učitelji.

Grboslovje in zastavoslovje v OŠ Gradec v Litiji.

Po sprejemu v predavalnici, ki so jo učenci okrasili s svojimi likovnimi deli grbov in zastav, in nagovoru ravnatelja gospoda Damjana Štrusa, je naš član Matija Kenda v prvem predavanju predstavil grboslovje. Učenci so se spoznali z zgodovino vede in heraldičnimi pravili (sestava grba, razlike med heraldično upodobitvijo in ilustracijo, tinkture itd.). Seveda pa otroci niso samo poslušali, temveč so morali aktivno sodelovati skozi različne preizkuse. Prvi preizkus je bil ugotavljanje, katera simbolna podoba med izbranimi grbi in emblemi (od nogometnih klubov, nepravilno izrisanih grbov do socialističnih emblemov) je izrisana po heraldičnih zakonitostih. Razbrali so, da tako slovenski kot litijski grb nista v skladu s heraldičnimi pravili. Naslednji izziv je bil izris grba slovenskega mesta (Izola) glede na predhodno prebrani blazon (heraldičen strokoven opis grba). Po končanem izzivu so lahko na projekciji preverili, ali se njihov grb sklada s pravim izrisom.

Grboslovje in zastavoslovje v OŠ Gradec v Litiji. Grboslovje in zastavoslovje v OŠ Gradec v Litiji. Grboslovje in zastavoslovje v OŠ Gradec v Litiji.

Obiskal nas je tudi poseben gost – vitez. Prek vitezovega ščita so učenci spoznali, kaj pomeni heraldična leva oz. desna stran grba in zakaj se razlikuje od splošne orientacije. Učiteljica zgodovine Anita Mirjanić pa jim je predstavila njegovo opremo, ki je bila tipična za prehod iz srednjega v novi vek. Posebno všeč jim je bila njegova obleka – verižnica, ki tehta 17 kg, ampak je bila zaradi teže na ogled le na mizi.

Grboslovje in zastavoslovje v OŠ Gradec v Litiji.

Na primeru zmaja so bili seznanjeni z razlikami med grbi in emblemom oziroma logom. Sledilo je spoznavanje z zgodovinskimi deželami, v katerih smo živeli Slovenci do prve svetovne vojne, in njihovimi grbi. Otroci so za zaključek prvega predavanja predstavili grbe nekdanjih zgodovinskih dežel in izbranih mestnih občin, pri katerih smo skupaj ugotavljali, če so izrisani po heraldičnih zakonitostih.

Grboslovje in zastavoslovje v OŠ Gradec v Litiji. Grboslovje in zastavoslovje v OŠ Gradec v Litiji.

Naša najmlajša člana Maj Hauptman-Pepelnjak in Blaž Cestnik sta nadaljevala naš skupen dan s predavanjem o zastavoslovju, slovenskih državnih simbolih (grb in zastava) iz zgodovinskega stališča in njihovo problematiko v mednarodni prepoznavnosti. Posebej sta poudarila pet osnovnih smernic za izdelavo dobre zastave in njeno prepoznavnost.

Grboslovje in zastavoslovje v OŠ Gradec v Litiji. Grboslovje in zastavoslovje v OŠ Gradec v Litiji.

Sledila so pravila o pravilnem izobešanju zastav, o nepravilni oz. neprimerni rabi zastave ter o prepoznavnosti/neprepoznavnosti naše slovenske zastave. Predavanje je namenoma prekinil učenec in povprašal ravnatelja, zakaj nimajo pred šolo pravilno izobešene zastave. Vprašanje je bilo presenečenje za ravnatelja s strani organizatorjev. Po presenečenju so učenci predstavili predlog nove slovenske zastave, ki so jo sami na lastno pobudo izrisali. Za konec je sledila diskusija o problematiki in o novih predlogih simbolov skupaj z učenci in tudi učitelji. Namen diskusije je bil, da otroci dobijo poglobljen pogled na državne simbole in jih tudi kritično ovrednotijo z vidika prepoznavnosti.

Grboslovje in zastavoslovje v OŠ Gradec v Litiji. Grboslovje in zastavoslovje v OŠ Gradec v Litiji. Grboslovje in zastavoslovje v OŠ Gradec v Litiji. Grboslovje in zastavoslovje v OŠ Gradec v Litiji.

Naše druženje pa smo zaključili z zanimivimi in na trenutke precej poglobljenimi vprašanji učencev. Ob slovesu smo v dar od ravnatelja dobili ročno naslikan in uokvirjen grb našega društva, ki je delo ene izmed učenk. Mi pa smo šolski knjižnici podarili tri izvode knjige Osnove heraldike in istovetnostni simboli slovenskih občin, da bodo lahko otroci še naprej sami raziskovali in se učili glede grbov in grboslovja prek slovenskih občin. Da ni ostalo le pri predavanju, smo pozneje od učiteljic izvedeli, da je še danes po hodnikih slišati, kako učenci širijo svoje novo pridobljeno znanje med svoje prijatelje in bližnje. Predvsem pa se sprašujejo, kdaj bo vodstvo šole pravilno izobesilo zastavo pred šolo. Takšne oblike sodelovanja na zanimiv in poučen način krepijo državljansko aktivnost učencev, s čimer se spodbuja tudi njihova intelektualna rast.

Grboslovje in zastavoslovje v OŠ Gradec v Litiji. Grboslovje in zastavoslovje v OŠ Gradec v Litiji.

Posebna zahvala z naše strani gre (so)organizatorki, učiteljici zgodovine in geografije Manci Poglajen in Roku Kranjcu, ki je prijazno in brezplačno posodil vso opremo viteza.

Foto: Uroš Žižmund in OŠ Gradec Litija

Spomenikov ne prekrivamo z nacionalnimi simboli

Vse pogosteje opažamo, da se ob odkritjih spomenikov oz. spominskih plošč kot pregrinjalo uporablja nacionalno zastavo. Če boste kdaj organizirali ali sodelovali pri takšnih prireditvah, vam predlagamo, da za prekrivanje uporabite primerno pregrinjalo oz., da organizatorja opomnite na to. Prilagamo nekaj slik dobre prakse. Mednarodno sprejeto pravilo o spoštovanju zastave prepoveduje uporabljati zastavo za takšno prekrivanje. Izjema je pokrita krsta. Zastava naj bo izobešena na častnem mestu.

Ker si vsi želimo, da je zastava Republike Slovenije vedno izobešena skladno z zakonodajo, smo izdelali informativni spletni portal www.izobesi-zastavo.si. Tam si lahko preberete več o tem, kako in kdaj izobešamo zastavo, o kodeksu rokovanja, zgodovini in zakonodaji in se tako izognete neprijetnim spodrsljajem. V primeru, da bi želeli še kakšno pojasnilo, se seveda lahko obrnete tudi na nas.

Prekrivanje spomenikov. Prekrivanje spomenikov.
Primera standardne prakse.

Zaskrbljujoče stanje lokacije prvega dviga zastave Republike Slovenije

26. 10. 2018
Avtor: Matija Kenda

V Društvu Heraldica Slovenica smo zaradi stanja na Trgu republike, kjer je bila prvič izobešena osamosvojitvena zastava Republike Slovenije, zaskrbljeni in razočarani, zato smo poslali dopis v Državni zbor.

Zastava na Trgu Republike predstavlja poseben simbol državnega pomena. Enako velja tudi za mesto kjer je bila prvič slavnostno izobešena, ki spada v celoto Trga Republike. Slednji je bil junija 2014 zaradi svojega simbolnega pomena razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, ki pa se ga ne upošteva v celoti.

Kaotično stanje

Lani, 22. septembra 2017, smo člani društva preverili lokacijo in opazili neurejeno oz. kaotično stanje. Okolica je na daleč sicer delovala urejeno, od blizu pa je razkrila neprijetno realnost. Še posebej je bila problematična okolica oz. prostor pod drogom zastave, ki je odprt in lahko vsakdo vstopa vanj. Prostor je predmet vandalizma, pijančevanja in aktivnosti, ki niso vredne kulturnega spomenika državnega pomena. Obenem velja omeniti, da smo opozorili tudi na takratno izredno slabo stanje zastave, ki se je že cefrala. Skrb zanjo sicer obstaja, želimo si le, da bi vzdrževalec to počel bolj redno.

Trg republike 2017 Trg republike 2017
Stanje dne 22. 9. 2017

V odgovoru so nam z Državnega zbora napisali, da so opozorilo posredovali v vednost Generalnemu sekretariatu Vlade Republike Slovenije, ki skrbi za ta prostor. Od njih odgovora nismo prejeli, smo pa zato v društvu eno leto spremljali, kako sekretariat skrbi za prostor. Kot kažejo slikovne priloge z dne 21. 8. 2018 so problem z okolico uredili precej površno. V tem času so uspeli urediti zgolj to, da so kovinsko ograjo pritrdili s kovinsko žico ob objekt. Ograjo se lahko kljub temu z lahkoto podre in vstopa v prostor. Zato smo v dopisu Državnemu zboru predlagali tudi, da bi se omenjen prostor zaprl za javnost, okolica pa sproti skrbno urejala.

Trg republike 2018 Trg republike 2018
Stanje dne 22. 9. 2018

Pomembnost prostora za slovenski narod

Zastava ni samo večbarvni kos tkanine, ki je pritrjen na drog in je namenjen samemu sebi, temveč kot prvi simbol Slovenije predstavlja našo državo in vse državljane. Zato smo v dopisu Državnemu zboru predlagali, da bi bilo v bližino zastave smotrno dodati obeležje o simboliki in pomenu državne zastave ter o pomenu lokacije same. S tem bi prostor pridobil vsebinsko-informacijsko dodano vrednost, saj se marsikateri državljan (kaj šele turist) ne zaveda pomembnosti tega prostora za slovensko državnost. S tem bi Slovenija, Ljubljana in ne nazadnje Trg Republike (ki preveč sameva in ne opravlja državotvorno-povezovalne funkcije, kot bi jo moral) dodatno pridobili na področju kvalitete zgodovinskih obeležij, spodbujanja narodne zavesti in turističnih znamenitosti. Takšen primer urejenega mesta v Sloveniji, po katerem bi se bilo vredno zgledovati, že imamo. V društvu Heraldica Slovenica že leta skrbimo za zgodovinsko obeležje prve izobešene slovenske narodne zastave na Wolfovi ulici 8 v Ljubljani. Na mestu, kjer je slovenski domoljub Lovro Toman prvič izobesil slovensko zastavo 7. aprila 1848, stoji spominska tabla in vihra slovenska zastava.

Turistična znamenitost in prakse iz tujine

Primere, po katerih bi se lahko zgledovali, lahko najdemo v tujini, čeprav bomo mesta visenja prvih zastav le stežka našli. To je pričakovano, saj imajo zastave različnih držav največkrat veliko daljšo zgodovino od slovenske. Slovenija je poleg Litve ena redkih evropskih držav z izobešeno državno zastavo na mestu njenega prvega visenja. Največkrat najdemo zastave, ki na specifičnih lokacijah s svojo simboliko označujejo prelomnice v narodovi zgodovini, z lično in tudi svečano urejeno okolico. S tem označujejo zgodovinske dogodke in dvigujejo narodno zavest. Nekatera mesta so prav zaradi svoje izjemnosti atrakcije za turiste. Takšne primere najdemo predvsem na drugi strani Atlantika, kot sta spomenik Independence Flagstaff v New Yorku, znan kot Charles F. Murphy Memorial Flagpole, in zastava na trdnjavi Stanwix v zvezni državi New York. Pri ravnanju z državnimi zastavami je zelo pompozna tudi Mehika, ki je leta 1999 začela s programom monumentalnih zastav (banderas monumentales), ki jih mora imeti vsako mesto. Mogoče ideja za Slovenijo in za spodbujanje izobešanja zastav?

Gediminasov stolp v Litvi
Dober primer spoštllivega in urejenega mesta prvega dviga zastave ima Litva. Gediminasov stolp v Vilni predstavlja zgodovinski in državni simbol, na katerega so izobesili zastavo 7. oktobra 1988 med gibanjem za neodvisnost. Foto: Bernt Rostad.

Zgodovinski deželni grbi in sodobna (zlo)raba

Grb dežele Kranjske iz leta 1900 iz Hugo G. Ströhl, Oesterreichisch-Ungarische Wappenrolle.
Grb dežele Kranjske iz leta 1900.

Slovenski zgodovinski deželni grbi so del slovenske kulturne dediščine in kot simboli zastopajo različne ozemeljske enote naše preteklosti. V Društvu Heraldica Slovenica opažamo porast popularnosti teh simbolov, ki najdejo svojo grafično upodobitev na različnih izdelkih in se pojavijo tudi kot sestavni del celostne podobe nekaterih združenj in pravnih oseb. Ker gre za simbole, ki so že stoletje brez lastnika, je tak spomin nanje povsem nesporen.

V primeru združenj, ki bi izvajala protiustavno in protizakonito dejavnost ter v te namene uporabljala zgodovinsko simboliko, se poraja možnost javnega enačenja teh grbov s protipravno dejavnostjo. Ker se v društvu ukvarjamo s preučevanjem tudi tega dela zgodovine heraldike, smo upravičeno zaskrbljeni, še zlasti, ker iz grba dežele Kranjske izvirajo tudi slovenska narodna zastava, zastava Republike Slovenije in slovenske nacionalne barve.

Društvo Heraldica Slovenica predlaga, da Republika Slovenija pravno zaščiti zgodovinske grbe pred zlorabami in prosto uporabo.

Uporabne povezave

Heraldični panter na Slovenskem

Splošna bolnišnica Brežice - štajerski panter.
Štajerski panter na Splošni bolnišnici Brežice.

V izogib pomanjkljivim informacijam in nenavadnim interpretacijam simbola, ki ga srečujemo v srednji Evropi že od antike dalje, bomo nanizali nekaj osnov za lažje razumevanje in nadaljnje preučevanje.

Heraldični panter izvira neposredno iz motiva, ki ga srečujemo na ozemlju antičnega Norika in srednjeveške Karantanije, katere osrednji del je kasneje predstavljala vojvodina Koroška. Podobo najdemo vklesano na številnih kamnih, kasneje pa tudi kot motiv nakita ketlaške kulture (8.-11. stoletje). Vendar Koroška v 12. in 13. stoletju pravzaprav ni bila edina, ki ga je uporabila v svojem grbu. Tega je uporabljala tudi Karantanska krajina (marcha Karentana), središčni in izhodiščni del kasnejše vojvodine Štajerske, ki je bila prav tako del nekdanjega karantansko-noriškega ozemlja. Štajerska ga uporablja v grbu še danes.

In kje vse ga srečamo?

Podoba grba s črnim panterjem na srebrnem ščitu je v obdobju med 12. in 13. stoletjem zajela skorajda celotno ozemlje današnje Slovenije. Grb so nosile naslednje rodbine, pa tudi vojvodina Koroška in Štajerska:

  • Rodbina Spanheim kot koroški vojvode 1122-1269, istrski mejni grofje 1107-1173, podravski mejni grofje do 1147 in kranjski deželni gospodje sredi 13. stoletja do 1269,
  • rodbina Traungau oz. Otokarji kot štajerski mejni grofje in vojvode 1147-1192, nasledijo jih Babenberžani, ki uporabljajo grb kot deželni do spremembe barv v 13. stoletju
  • in rodbina Goriških (pečat koroškega palatina Mainharda II. Goriškega med leti 1220 in 1232).

Okoli leta 1246 naj bi prišlo do spremembe barv v grbu Štajerske, ki je bil prej enak koroškemu, v novi grb z belim panterjem na zelenem polju. Štajerska zagotovo uporablja to kombinacijo barv že od okrog leta 1260, kar je takrat zabeležil kronist Otokar v svoji Avstrijski rimani kroniki, ko omenja bitko pri Kroissenbrunu, opisal pa je barve štajerskega prapora. Podoba sodobnega štajerskega grba - bel panter na zelenem polju - sega torej v obdobje sredine 13. stoletja in se uporablja še danes kot grb avstrijske zvezne dežele. Koroška je spremenila grb v drugi polovici 13. stoletja.

Kot zanimivost še omenimo, da je med 12. in 14. stoletjem uporabljala panterja na pečatih tudi ministerialna rodbina gospodov Mariborskih. Na Bavarskem pa srečamo celo modrega, ki so ga uveljavili grofje Kraiburški, bavarska veja koroških Spanheimov in posredno tudi rdečega v grbu današnjega okrožja Spodnje Bavarske (Niederbayern).

Uporabne povezave

20. stoletje

Za konec izpostavimo še zlorabo evropskih simbolov, ki so si jo privoščili zločinski režimi s kombiniranjem totalitarnih oznak z zgodovinskimi figurami ter grbi. Podobno kot so nacisti v drugi polovici 30. let nemškega orla opremili s svastiko, so to storili tudi na Štajerskem v povezavi s Štajersko domovinsko zvezo (nemško Steirischer Heimatbund), katere oboroženi oddelki (Wehrmannschaft) so nosili oznake na rokavu in čeladi. Štajerska domovinska zveza je bila organizacija, ki je v času nemške okupacije skrbela za ponemčevanje na zasedenem območju Spodnje Štajerske.

Po vojni so totalitarne simbole prepovedali in nadaljevali z uporabo zgodovinske simbolike.

Grb Štajerske iz konca 19. stoletja na poslopju Višjega deželnega sodišča, Vrhovnega tožilca in Deželnega sodišča za civilnopravne zadeve na Mariborskem nabrežju 49 v avstrijskem Gradcu. Foto: Aleksander Hribovšek, 2008. Trak častnika Wehrmannschafta iz zbirke Muzeja novejše zgodovine Slovenije, 2012.
Grb Štajerske iz konca 19. stoletja na poslopju Višjega deželnega sodišča, Vrhovnega tožilca in Deželnega sodišča za civilnopravne zadeve v Gradcu in trak častnika Wehrmannschafta s svastiko in štajerskim panterjem iz zbirke Muzeja novejše zgodovine Slovenije.

Prireditev ob dnevu državnosti v Delavskem domu Trbovlje

Soorganizacija prireditve

Prireditev ob dnevu državnosti v Delavskem domu Trbovlje

V četrtek, 21. junija 2018, sta Blaž Cestnik in Maj Hauptman Pepelnjak, člana društva Heraldica Slovenica, skupaj z Gimnazijo in ekonomsko srednjo šolo Trbovlje organizirala občinsko prireditev ob dnevu državnosti v Delavskem domu Trbovlje. Tema prireditve je bila Slovenija-naša domovina. V programu je bilo 5 recitacij znanih slovenskih avtorjev kot so Cankar, Župančič, Gregorčič idr. Izvedli so tudi 3 glasbene priredbe znanih domoljubnih pesmi, Slovenskega naroda sin (T. Domicelj), Za Slovenijo živim (Klara) in Sanjam o domovini (brata Avsenik), ki sta jo s pomočjo Igorja Podpečana spremenila v jazz. Aktualizirala sta tudi slovensko poezijo s Skodelico kave (Jurij Zrnec, Lado Bizovičar), za vajo slednje so porabili 2 meseca.

Na koncu je sledila zahvala z nagovorom o domoljubju in predstavitev obsežnega raziskovalnega dela z naslovom Primerjava odnosa do državnih praznikov v SFRJ in Republiki Sloveniji. Na odru je bilo 27 pravilno izobešenih zastav Republike Slovenije za 27 let samostojne države, ki so služile kot praznična kulisa.

Prireditev ob dnevu državnosti v Delavskem domu Trbovlje

Prireditev ob dnevu državnosti v Delavskem domu Trbovlje

Prireditev ob dnevu državnosti v Delavskem domu Trbovlje

Prireditev ob dnevu državnosti v Delavskem domu Trbovlje

Prireditev ob dnevu državnosti v Delavskem domu Trbovlje

Dobrodošli doma 2018

Srečanje Slovencev iz zamejstva in sveta

Dobrodošli doma, srečanje Slovencev iz zamejstva in sveta

Heraldica Slovenica nadaljuje z javnimi predstavitvami. Po uspešno izvedenem javnem predavanju o faleristiki v mesecu maju, smo se v nedeljo, 16. junija 2018, predstavili na tradicionalnem srečanju Slovencev iz zamejstva in sveta Dobrodošli doma, ki je letos potekalo v Brežicah. Glavna prireditev se je odvijala na dvorišču gradu Brežice, kjer smo na stojnici predstavili društvo in področja, na katerih delujemo. Poseben poudarek je bil na spletnem projektu www.izobesi-zastavo.si in na idejni zasnovi grba Brežic. Spletišče je posvečeno zastavi Republike Slovenije in spodbuja njeno zgledno državljansko uporabo, redno in pravilno izobešanje ter rokovanje in nudi vse informacije o zakonodaji. Z idejno zasnovo grba Brežic smo prikazali heraldično pravilen zgodovinski grb in novo zastavo ter celostno podobo občine in ločeno turistično podobo s svojim simbolom. Prav tako smo predstavili tudi možnost postavitve spomenika grbu in praznovanje dneva grba v spomin na 29. marec 1535, ko je kralj Ferdinand I. z listino potrdil grb. S tem želimo spodbuditi občino, da bi opustila uporabo logotipa in pričela uporabljati zgodovinski grb.

Dobrodošli doma, srečanje Slovencev iz zamejstva in sveta

Dobrodošli doma, srečanje Slovencev iz zamejstva in sveta

Dobrodošli doma, srečanje Slovencev iz zamejstva in sveta

Dobrodošli doma, srečanje Slovencev iz zamejstva in sveta

Vodnik:
Dobra ali slaba zastava

Kako oblikovati izvrstno zastavo

1. 3. 2018
Avtor: Aleksander Hribovšek

Prevod brošure GOOD FLAG, BAD FLAG, How to Design a Great Flag avtorja Teda Kayea, ki je bil od 1996 do 2012 urednik glasila RAVEN, ki ga letno izdaja NAVA.

V njej se boste spoznali s petimi osnovnimi principi oblikovanja dobre zastave za organizacijo, družino, krajevno skupnost, občino, deželo ali celo državo!

Dobra ali slaba zastava

Heraldica Slovenica je v Londonu dobila soglasje za organizacijo Mednarodnega kongresa zastavoslovja v Ljubljani leta 2021

International Congress of Vexillology
Zastava FIAV in bodoča zastava kongresa ICV 29 v Ljubljani.

Slovenska delegacija se je udeležila Mednarodnega kongresa zastavoslovja v Londonu - ICV 27, zastopala slovensko zastavoslovje in v tekmi z Genealogical Society of Ireland prejela 43 od 49 glasov članic federacije FIAV za organizacijo Mednarodnega kongresa zastavoslovja v Ljubljani leta 2021.

Mednarodna federacija zastavoslovnih združenj (Fédération internationale des associations vexillologiques - FIAV) je svetovna federacija devetinpetdesetih regionalnih, državnih in mednarodnih društev in institucij, ki preučujejo zastavoslovje oziroma veksilologijo. Poslanstvo federacije je plemenitenje znanja in poznavanja zastav vseh vrst, oblik in namenov in širjenje znanstvenih teorij in principov, ki temeljijo na tem.
FIAV je bila začasno ustanovljena 3. septembra 1967 na drugem mednarodnem kongresu zastavoslovja (ICV 2), ki je potekal v Rüschlikonu v Švici, uradno pa 3. septembra 1969 na tretjem (ICV 3) v Bostonu v Združenih državah Amerike.

Od 23. avgusta 1993 ima v federaciji svojega predstavnika tudi Slovenija. Zastopa jo Heraldično, veksilološko in genealoško društvo Heraldica Slovenica, ki je bilo ustanovljeno ob rojstvu države leta 1991. Heraldica Slovenica je bila hkrati tudi prva članica federacije, ki je bila sprejeta iz območja nekdanjega »vzhodnega bloka« in nosi zaporedno številko 32.
Do danes je bilo organiziranih 27 svetovnih kongresov, ki so se na vsaki dve leti zvrstili na kar šestih celinah: v Evropi, Severni Ameriki, Južni Ameriki, Avstraliji, Aziji in Afriki. Zadnji je potekal v Londonu od 7. do 11. avgusta.

Aktivno sodelovanje na bodočih kongresih in kooperacija s svetovnimi strokovnjaki z bogatimi izkušnjami plemeniti in vzgaja nove slovenske rodove zastavoslovcev, ki bodo lahko s svojim znanjem nadomestili priložnostne oblikovalce trenutnih slovenskih izdelkov.

V društvu se izkreno zahvaljujemo za prijazno pomoč pri promociji Ljubljane in Slovenije Turizmu Ljubljana in Slovenski turistični organizaciji:

Visit Ljubljana Slovenski turistična organizacija

Prenovljeni simboli Heraldično, genealoško in veksilološkega društva Heraldica Slovenica

13. 2. 2017
Avtor: Aleksander Hribovšek

Heraldično, genealoško in veksilološko društvo je bilo ustanovljeno leta 1991 z namenom združevanja tistih državljanov, ki jih druži zanimanje za slovensko grboslovje, zastavoslovje, rodoslovje, sfragistiko, faleristiko, onomastiko, arhontologijo, nobilistiko, insigniologijo in ikonologijo. Do sedaj se je društvo v javnosti predstavljalo le s svojim znakom, ki je bil v obliki ščita z okrasjem. Na srebrnem ščitu lebdi moder orel, ki ima na prsih dodaten ščit z motivom dvakrat koničasto deljenega polja, kjer ima vsaka delitev po tri koničaste vrhove, ki spominjajo na najvišjo slovensko goro v treh slovenskih barvah: beli, modri in rdeči. Slovenske barve, ki so bile prvič predstavljene leta 1848 na podlagi grba dežele Kranjske, se pojavljajo v društvenem znaku tudi izven prsnega ščita: belo oziroma srebrno polje in moder orel, ki ima rdeč kljun in kremplje.

V heraldiki velja pravilo, da če je spremenjen že najmanjši del podobe v grbu ali pa barva, dobimo nov grb, ki je unikaten. Znak društva sicer spominja na grb Kranjske, vendar je s spremembo pripetega motiva na prsih in umikom krone, ki je bila privilegij grba Kranjske, postal unikaten. Heraldica Slovenica torej ne uporablja grba dežele Kranjske.

Grb Kranjske na stropu kapele sv. Jurija na Ljubljanskem gradu med približno 1742 in 1747
Grb Kranjske na stropu kapele sv. Jurija na Ljubljanskem gradu med približno 1742 in 1747. Kot predloga za fresko je služila listina s katero je cesar Friderik III. v zahvalo, ker so mu kranjski plemiči priskočili na pomoč v obleganem Dunaju, izboljšal deželni grb. Arhiv RS - SI AS 1063, Zbirka listin, št. 716 (1463, januar 12., Dunajsko Novo mesto).
Foto: Aleksander Hribovšek


Več o grbu dežele Kranjske in slovenski narodni zastavi:


Grbi so sestavljeni iz dveh glavnih komponent, ščita in okrasja. Okrasje pa predstavljajo šlem, ogrinjalo, šlemni okras ter svitek ali krona. Ščit z vsebino predstavlja temelj in je glavni del grba, ki mu daje tudi obliko. Sam ščit lahko nastopa tudi kot nadomestilo za popolni grb pri lokacijski heraldiki, ker pa društvo spada v segment korporacijske heraldike, potrebuje poleg ščita tudi okrasje. Tako je Heraldica Slovenica v letu 2017 sprejela prenovljeno simboliko v obliki grba za okrasjem, zastave ter manjših položajnih zastav organov društva.

Grb

Grb Heraldično, genealoško in veksilološkega društva Heraldica Slovenica

Blazon grba

Na srebrnem moder orel z rdečo opremo in prsnim ščitom, ki je dvakrat koničasto deljen s tremi vrhovi in ima prvo polje srebrno, drugo modro in tretje rdeče.
Na šlemu z modro-srebrnim svitkom in modro-srebrnim šlemnim ogrinjalom stoji moder orel z rdečo opremo in prsnim ščitom, ki je dvakrat koničasto deljen s tremi vrhovi in ima prvo polje srebrno, drugo modro in tretje rdeče.

Zastava

Društvo je kot zastavo do letošnjega leta uporabljalo poenostavljeno različico modrega prapora z znakom. Decembra 2016 se je odločilo za izdelavo popolnoma nove zastave, ki odgovarja statutu, kjer je definirano, da mora zastava uporabljati vse tri slovenske barve. Na družbenih omrežjih Facebook in Twitter je bilo objavljenih 8 predlogov, za katere je glasovalo 176 ljudi iz celega sveta, med njimi tudi Ralph Kelly, organizator zadnjega mednarodnega zastavoslovnega kongresa v Sydneyu, 2015, ki je zapisal: »B - it's for a heraldic association with interest in flags. Eagle in style of Duchy of Carniola is an effective heraldic charge on a flag in Slovenian national colours«, v prevodu: »B - zaradi heraldičnega društva, ki deluje tudi na področju zastav. Orel v stilu Vojvodine Kranjske je učinkovit heraldični atribut na zastavi s slovenskimi narodnimi barvami«.

Pod zgoraj omenjeno oznako B je bil predstavljen zmagovalni predlog, ki je prejel 57,4 % glasov1:

Heraldica Slovenica

Zmagovalna zastava, ki je postala zastava društva Heraldica Slovenica, je izdelana v razmerju stranic 3:52:

Zastava Heraldično, genealoško in veksilološkega društva Heraldica Slovenica

Položajne zastave organov društva

Položajne zastave organov vsebujejo društvenega orla in jih delimo na dve standarti, ki imata razmerje stranic 1:1 in štiri zastave v razmerju 4:5.

Standarta predsednika Heraldično, genealoško in veksilološkega društva Heraldica Slovenica Standarta podpredsednika Heraldično, genealoško in veksilološkega društva Heraldica Slovenica
Standarti predsednika in podpredsednika društva3.

Zastava tajnika Heraldično, genealoško in veksilološkega društva Heraldica Slovenica Zastava zakladnice Heraldično, genealoško in veksilološkega društva Heraldica Slovenica Zastava predsednika nadzornega odbora Heraldično, genealoško in veksilološkega društva Heraldica Slovenica Zastava predsednika strokovnega sveta Heraldično, genealoško in veksilološkega društva Heraldica Slovenica
Položajne zastave tajnika, zakladnice, predsednika nadzornega odbora in predsednika strokovnega sveta4.


Opombe 1 Avtor prvega in drugega predloga je Aleksander Hribovšek, tretjega in zadnjih štirih pa Uroš Žižmund.
2 Avtor grba in zastave je Aleksander Hribovšek.
3 Avtor standart je Aleksander Hribovšek.
4 Avtor položajnih zastav tajnika, zakladnice in predsednika strokovnega sveta je Uroš Žižmund, predsednika nadzornega odbora pa Aleksander Hribovšek.

1   2   3   4

© Heraldica Slovenica 2019   |   www.heraldica-slovenica.si

Avtor spletne strani: Aleksander Hribovšek