Heraldično, genealoško in veksilološko društvo Heraldica Slovenica ∙ ustanovljeno leta 1991 ∙ The Heraldry Society of Slovenia ∙ Est. 1991

Aktualno

Zgodovina slovenske narodne zastave
oziroma zastave dežele Kranjske

Komentar ob napačni zastavi Slovenije na Dunaju

29. 10. 2019

Grba Kranjske in Ljubljane ter zastava Kranjske. Dr. Karl Lind, Städte-Wappen von Österreich-Ungarn nebst den Landeswappen und Landesfarben, 1885.
Grba Kranjske in Ljubljane
ter zastava Kranjske, 1885.

V izogib pomanjkljivim informacijam in nenavadnim interpretacijam zgodovine slovenske narodne zastave oziroma zastave dežele Kranjske, ki je v zadnjih dneh doživela precejšnjo medijsko pozornost, je potrebno osvetliti naslednja zgodovinska dejstva:

V stari Avstriji (in drugod po Srednji Evropi) so v 19. stoletju izdelovali zastave iz deželnih barv, ki so si na zastavi sledile na naslednji način: prva barva je bila barva ščitovega polja, druga glavnega atributa (figure v grbu) in morebitna tretja barva, ki je ponazarjala dopolnilno (okrasno) barvo atributa. Deželne zastave Avstrijskega cesarstva so bile navadno sestavljene iz dveh vodoravnih barvnih prog, izjemoma treh.

Zastava dežele Kranjske je tako imela podobo belo-modro-rdeče klasične (vodoravne) zastave, ker je jemala belo iz polja ščita in modro iz barve orla na njem. Rdeča se je pojavila šele leta 1848 in naj bi predstavljala orlove okončine ter prsni krajec oziroma gre morda celo za element panslavističnega gibanja. Grb se na njej načeloma ni pojavljal (oziroma zelo redko – podobe na razglednicah predstavljajo izjeme), ker gre za dva samostojna simbola, kar bi pravzaprav pomenilo odvečno podvajanje.

Dežela Kranjska je v 19. stoletju veljala za »najbolj slovensko kronovino«, zato so njeno zastavo Slovenci tudi v obrobnih deželah sprejemali kot znamenje slovenstva. Ker je narodna zastava nastala v revolucionarnem letu 1848 iz zastave dežele Kranjske (gre za eno in isto) in bila potrjena ter dokončno posvojena med taborskim gibanjem, jo nesporno štejemo med elemente narodove identitete.

Da se grbi niso dodajali na zastave, nam potrdi tudi uporaba narodnih zastav v Kraljevini SHS/Jugoslaviji. Že med sprejemanjem vidovdanske ustave leta 1921 je namreč padla politična odločitev, da v grbu kraljevine ne bo orla dežele Kranjske, iz katerega je pravzaprav nastala slovenska narodna zastava. Nadomestili so ga z umetno kombinacijo treh rumenih zvezd z belim polmesecem, ki pri Slovencih ni padla na plodna tla in se je grb redko uporabljal izven uradnega grba Jugoslavije. Zanimivo pa je, da je kranjski orel kljub temu našel svoje mesto v grbu in praporu kralja, ne pa tudi v grbu kraljevine same, kar je svojevrsten paradoks.

Ustava Republike Slovenije nam v 6. členu jasno definira državno zastavo: »Zastava Slovenije je belo-modro-rdeča slovenska narodna zastava z grbom Slovenije.« Vsaka drugačna podoba zastave torej ni zastava Republike Slovenije. Ne z orlom in ne z zvezdo.

Uporabne povezave

Mednarodni kongres zastavoslovja bo leta 2021 v Ljubljani

12.-16. julij 2021

Mednarodni kongres zastavoslovja, ICV29, FIAV, Heraldica Slovenica, Ljubljana.

Mednarodni kongresi zastavoslovja so organizirani vsaki dve leti in pomenijo vodilni forum za izmenjavo idej in informacij o zastavah, simbolih in sorodni materialni kulturi. Pomagajo nam razumeti in razložiti kulturno, družbeno in politično organizacijo družbe nekoč in danes. Teh kongresov se kot edini slovenski partner federacije (International Federation of Vexillological Associations) udeležuje Društvo Heraldica Slovenica, ki aktivno sodeluje s svetovnimi združenji že od leta 1993.

Mednarodni kongres zastavoslovja, ICV28, FIAV, Heraldica Slovenica.
Mednarodna federacija zastavoslovnih združenj (FIAV) je svetovna federacija 51 regionalnih, državnih in mednarodnih društev in institucij, ki preučujejo zastavoslovje oziroma veksilologijo. Foto: Aleksander Hribovšek, 2019.

Letošnji kongres sta organizirala Vexillological Association of the State of Texas in Flag Research Center. Bil je julija v San Antoniu, ki je svojevrstno teksaško mesto v evropskem slogu in po svoje spominja na Ljubljano.

Podobnosti med mestoma pa ne gre iskati zgolj v številnih zelenih sprehajalnih poteh ob osrednji reki, ki vijuga skozi center. Ob slavnostnem koncu letošnjega kongresa so namreč baklo oziroma zastavo naslednjega kongresa predali prav Ljubljani, kjer bo Društvo Heraldica Slovenica leta 2021 pod vodstvom predsednika Aleksandra Hribovška organiziralo prvi mednarodni kongres zastavoslovja v slovenski zgodovini, ki bo načrtno sovpadel z zaznamovanjem 30-letnice Slovenije ter njene zastave.

Mednarodni kongres zastavoslovja, ICV28, FIAV, Heraldica Slovenica.
Aleksander Hribovšek (Heraldica Slovenica) prejema zastavo federacije iz rok predsednika FIAV ter organizatorjev letošnjega kongresa v San Antoniu. Foto: Česká vexilologická společnost, 2019.

Aleksander Hribovšek v Teksasu ni predstavil zgolj priprav na prihajajoči kongres, programa, slovenskih lokacij in ljubljanskih kapacitet, temveč je v strokovnem delu mednarodni javnosti prikazal uporabo zastav v Slovenski vojski, opremljenost enot in poveljstev ter zastav poveljnikov samih.

Mednarodni kongres zastavoslovja, ICV28, FIAV, Heraldica Slovenica.
Organizator kongresa v Jokohami leta 2009, predsednik Japonskega zastavoslovnega društva (Nihon Kishōgaku Kyōkai) Nozomi Kariyasu skupaj s predsednikom Društva Heraldica Slovenica, Aleksandrom Hribovškom. Foto: Nicolas Hugot, 2019.

Zastavoslovni kongresi kot srečanje svetovnih strokovnjakov

Zastavoslovni kongresi so izjemna priložnost za srečevanje svetovnih strokovnjakov in omogočajo mednarodno mreženje, objavo znanstvenih del ter izmenjavo informacij tudi iz lokalnega sveta.

Teme vključujejo številna področja, ki jih obravnavajo veksilologija in njej sorodne discipline, ter omogočajo široko mednarodno debato in analizo. Slovenski kongres bo izjemna priložnost tudi za domače muzeje, ki bodo izkoristili obisk mednarodnih konservatorjev, strokovnjakov za tekstil, zgodovinarjev, muzealcev in drugih ter jim dovolili ogled slovenskih nacionalnih zastavoslovnih zakladov. In teh niti ni tako malo.

Mednarodni kongres zastavoslovja, ICV28, FIAV, Heraldica Slovenica.
Šivane zastave so še danes veliko bolj cenjene od tiskanih. Izdelava zastav v Dixie Flag and Banner Company, San Antonio, Teksas. Foto: Aleksander Hribovšek, 2019.

Bo 30-letnica samostojnosti priložnost tudi za vseslovenski pogovor o zastavi Republike Slovenije, mednarodnih spodrsljajih zaradi njene več kot očitne zamenljivosti in posledično njeni primernosti? Morda bodo več o tem povedali zastavoslovci, ki bodo prišli v Slovenijo z vseh celin, razen Antarktike.

Spletna stran slovenskega mednarodnega kongresa je že na spletu: www.icv29ljubljana.com

1   2   3   4   5

© Heraldica Slovenica 2019   |   www.heraldica-slovenica.si

Avtor spletne strani: Aleksander Hribovšek